Ko sem iz go pro kamere, vzela spominsko kartico in pričela urejati fotografije iz najinega letošnjega dopusta, sem naletela na čisto pozabljene fotografije. Lansko leto sva septembra dopustovala na čudovitem otoku Naxos v Grčiji, ki nama je obema ostal močno v spominu, kot magičen otoček, z prijetnimi ljudmi. No, počitnice so bile tako zelo čudovite, da me je ob pogledu na fotografije preplavila želja po ponovnem obisku Grčije.

• 

• 

• 

• 

Spomnim se, da sem že od trenutka, ko sva stopila iz letala na Mykonosu, ves čas govorila samo uau, poglej to, kako lepo,… Čudovite modro-bele ulice, ki jih objemajo majhne kamnite hiške. Vse je tako preprosto in domače. No, dih mi je pa zagotovo vzel prvi pogled na Naxos, ko sva se z kovčkoma izkrcavala iz trajekta. Mogočen Apolonov tempelj, ki kraljuje nad mestecem. Stopicljanje po pomolu, ki ga z obeh strani objema morje, vsake toliko pa te ohladi hladen prš vode od pljuskov, je zagotovo nepozaben vtis, ki te popelje nazaj v antično Grčijo. Z taksijem se odpraviva do najine namestitve, v bližnje mestece, ki prav tako ni razočaralo. Samo nekaj korakov je bilo potrebno, pa sva bila vsako jutro že v morju. Čez dan so naju očarale čudovito urejene plaže, topla voda in mir, ob večerih pa je mestece zaživelo in pričaralo pravo grško vzdušje. Vsekakor, moj prvi obisk Grčije, zagotovo ni bil zaden.

• 

Kristalno čista voda, peščene plaže, božanska hrana, vasice z belimi hiškami, kamnito tlakovane ozke uličice in čisto grško domoljublje. Človek, bi res rekel, da je to raj na zemlji. Oddih od mestnega vrveža in raziskovanje grških ruševin. Pa lenarjenje na ležalniku pod slamnatim senčnikom. Grški jogurt prelit z medom in sočnim sadjem. Koktejli ob turkizni vodi. Neskončni dih jemajoči sončni zahodi. Sprehodi čez ulice, kjer te ves čas spremlja grška glasba. In posedanje v restavracijah, kjer se tudi osebju ne mudi, tako kot tudi tebi ne.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

•